Jump to content
Dharmaling Forums
Sign in to follow this  
draftsman

Časopis Delo - 19. 12. 2008

Recommended Posts

Delo, 19.12.2008

 

Tudi to je Ljubljana

Košček budističnega v Ljubljani

 

Budizem ni misijonarska vera, ponuja pa odgovore - Ime kot simbol spremembe - Slovenci smo kljub katoliški zgodovini odprti do budizma - Vera je v dejanjih in srcu, ne v titulah - Napačno razumevanje javnosti in teologov

 

Ljubljana - Budiste in budizem pogosto povezujemo z menihi, odetimi v ogrinjala, ki vadijo kung-fu, ali pa z newageevskimi verami in prepričanji, ki že nekaj časa postajajo popularni tudi na zahodu. Da bi o tej veri - nekateri pravijo tudi filozofiji - izvedeli kaj več, smo obiskali lamo Shenpena Rinpočeja, ki vodi budistično kongregacijo v Ljubljani z imenom Dharmaling.

 

Nekateri podatki o vas so dostopni na spletu, za začetek pa vendarle - kdo ste, kako bi se predstavili?

 

Kompleksno vprašanje. Preprosto povedano, sem predstojnik budistične skupnosti Dharmaling, ki obstaja v Sloveniji pa tudi na Madžarskem, v Avstriji in drugod.

 

Za povprečnega Slovenca je budistični menih nekdo, ki nosi oranžno ogrinjalo, se uči kung-fu in podobno. Kako bi vi predstavili svojo vlogo budističnega meniha?

 

Predvsem nisem več menih. Nekateri lame so menihi, nekateri niso. Posvečen sem bil 22 let, a sem se odločil, da bom nadaljeval kot laični lama, da bi se bolje vključil v družbo. Lama je budistični "duhovnik" in jaz sem edini v Sloveniji. Sem državljan Slovenije, svoje življenje namenjam pomoči drugim in za to niso potrebna posebna oblačila ali znanje borilnih veščin. Budizem ni misijonarska vera, naš cilj ni spreobrniti ljudi ali jih v kar koli siliti. Ne verjamemo v enega Boga stvarnika, ampak v to, da ljudje sprejemajo svoje odločitve in na podlagi teh ustvarjajo svoje življenje. Nismo instrument institucije. Tu smo zato, da ljudem pomagamo najti in definirati svoje življenje ter se bolje odločati.

 

Rojeni ste bili v Evropi in ob rojstvu ste imeli drugo ime. Zakaj ste ga spremenili?

 

To se je zgodilo, ko sem postal menih. Sprememba imena se zgodi, ko se odločiš spremeniti svoje življenje, in pomen novega imena je pomemben. Moje ime Shenpen pomeni "pomagati drugim", "lama" ali "tulku" pa sta naziva, tituli. S tem, ko se vsak dan spomniš svojega imena, se spomniš tudi svojega poslanstva.

 

Slovenija je pretežno krščanska, zato ima določeno držo do drugih ver. Kako vidite budizem v Sloveniji?

 

Krščanstvo v Sloveniji ima dolgo zgodovino in mnogi so kristjani samo zato, ker so bili krščeni že ob rojstvu. Vseeno mislim, da so danes ljudje veliko bolj odprti za nove stvari. Raziskujejo, pri tem jim pomagajo mediji in svetovni splet. Posamezniki imajo pravico, da sami izberejo, v kaj želijo verjeti. Kar želijo, so odgovori. Želijo najti srečo in upravljati svojo usodo. Menim, da je budizem za to zelo primeren. Je logična vera, ki ni zavezana slepi veri, rada pojasnjuje, vnaša modrost v vsakdanje življenje.

 

Kakšne odnose imate s sosedi, kakšni so vsakodnevni stiki s Slovenci?

 

S sosedi imamo dobre odnose. Najprej so se seveda spraševali, kdo smo in kaj delamo. Nekateri so si prišli tudi pogledat naše prostore, se pogovorili z nami in resnično nimamo težav.

 

Vaše poslopje v Ljubljani ima status templja. Kako hiša postane budistični tempelj?

 

Za budistični tempelj videz ni pomemben. Preprosta hiša zadostuje. Pomembno je, kar se dogaja notri. Te prostore mora sicer posvetiti lama ali visoki lama. Tak posvečen prostor pa je namenjen predvsem meditaciji.

 

Kako pa človek postane budist?

 

Budizem je vsekakor v človeku in njegovem srcu. To je najpomembneje. Uradno pa postaneš budist z manjšo ceremonijo, ki jo vodi budistični duhovnik - lama ali menih.

 

Ali so potem kakšne obveznosti?

 

Edina obveznost, ki jo imajo budisti, je tista, ki jo dajo sami sebi. Obveza, za katero bi sam želel, da se je držijo, je, da si prizadevajo postati boljši ljudje, to je vse. Da se trudijo postati srečni. Da razumejo, kaj so etične vrednote, radodarnost, sočutje. Samo ime - budizem ali katero koli drugo - ni pomembno.

 

Na katere vrste napačnega razumevanja in stereotipov o budizmu najpogosteje naletite v Sloveniji?

 

Zagotovo je to nerazlikovanje med nenasiljem in apatijo, med nenavezanostjo in indiferenco. To, da si budist in da si prizadevaš postati modrejši, ne pomeni, da si ves dan zaprt v sobi in meditiraš. Budisti želimo biti, kolikor je le mogoče, del družbe. Zanima nas, kako ji lahko pomagamo. Vse naše delovanje nas vodi do cilja doseganja višjega stanja zavesti. Napačno je tudi mišljenje, da je cilj budizma nihilizem - take poglede širijo tudi teologi. Ne želimo si nehati obstajati, ne iščemo niča, naš cilj je doseči razsvetljenje. Razsvetljenje je dobiti vse znanje, sredstva in modrost, da lahko potem pomagamo drugim. Želimo si, da bi bili, kolikor je le mogoče, del družbe.

 

Samo Petančič, Nina Krajčinović

Share this post


Link to post
Share on other sites

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Loading...
Sign in to follow this  

×
×
  • Create New...