Jump to content
Dharmaling Forums
Sign in to follow this  
GnamDrug

Pota Razsvetljenja

Recommended Posts

Tashi Delek

 

"Zahodnjaki, ko se prvikrat srečajo z budizmom, so dostikrat zmedeni pred navideznimi nasprotji trditev in pogledov različnih učiteljev budističnega nauka. To je verjetno še toliko bolj presenetljivo, ker vsi izhajajo iz istega vodila - Štiri plemenite resnice. Pravzaprav zahodnjaki nismo osamljeni, ko nas zmedejo te razlike. V celotnem Budističnem kanonu obstajajo zagotovila praktikantom da "v katerikolem učenju bude ni nobenih nasprotij".

 

Osnovna bolezen je ista, vendar osebnosti in zmožnosti čutečih bitij se razlikujejo. Torej to pomeni, da obstoji toliko različnih pristopov do Budovstva, kot je različnosti narav in zmožnosti ljudi. Budistična učenja so metode oz. vozila (yanas), ki nas peljejo k samoraziskovanju in niso toliko izdaja "Resnice". Metode s katerimi kadarkoli zaposli učitelj učenca, bojo tiste, ki so primerne za individualnega učenca in odvisne od izkušenj, situacije... Kar je primerno v enem okolju je lahko nesmiselno v drugem. Budistično učenje je gibljivo in neskončno prilagodljivo dejanskim potrebam vsakega posameznega in vseh čutečih bitij, ko so podana od realiziranega mojstra.

 

Poznamo tri skupine Yan. Hinajana(Hinayana) in Mahajana Mahayana), ki delujeta na nivoju telesa in Vadžrajana (Vajrayana), ki deluje predvsem z zvokom ali energijo. Omenjena razlikovanja lahko delujejo komaj opazna ali celo delujejo napačno, če jih jemljemo čisto kot imensko vrednost. Na primer vsa budistična učenja se nanašajo na um . Jane imajo skupen namen preseganja istega problema, t.j. nezadostnost (dukha). Ko posameznik vstopi v dualizem in razvije subjektivno sebstvo, ki izkuša zunanji svet kot drugi, je smisel dovršenosti izgubljen, ker so vsi pojavi začasni. To vodi k razvoju "ega", ki neprestano manipulira svet pojavov zavoljo varnosti in zadovoljstva.

 

Kot je učil Atisa v Bodhipathapradipa so štiri velike dobrote, ki jih posameznik prejme, ko se uči poti k Razsvetljenju, sledeče:

- Posameznik bo razumel da tukaj ni nasprotij v katerikolem učenju bude. Zavedati se bo začel, da je potrebno vsa sveta pisanja vzeti kot smiselen nasvet (ker tukaj ni nobenega nasprotja med izvirnim besedilom in nje prakso)

- Posameznik bo potem z lahkotnostjo odkril pomembnost tripartitne teme (dgongs-pa) budinih učenj (odpoved trpljenja Samsare, Bodičita (Bodhicitta) in pravo razumevanje Sunjate)

- Še več, posameznik bo zaščiten pred breznom velike napake (nyes-spyod chen-po). Kajti bister človek se ne bo pustil zmesti in odtrgati stran od dobrih učenj, ki so jih študirali mnogi srečneži, in ki so učena v postopni poti primerna trem nivojem človeške motivacije - pripravljenosti.

 

Lines of Experience (Lam-Rim Bsdus-Don) The Main Aspects of the Practice of the Stages on the Graded Path to Enlightenment by rJe Tzong-kha-pa).

 

Hinajana

 

Hinajana se lahko nanaša na ne Mahajana šole, vendar v tem kontekstu ni uporabljena tako. Hinajana sledi pot odpovedovanja kot je učil zgodovinski Buda in kot je zapisano v Sutrah. Posameznik prepozna trpljenje (dukha) in njegove vzroke, in išče konec pogojenemu obstoju in doseže Nirvano.

 

Ego je obravnavan kot drevo s strupenimi sadeži in zdravilo je izkopavanje njegovih korenin, eno za eno. "Negativne navade" so ovire k realizaciji in vse to je potrebno preseči. To se doseže s sledenjem načel in zaobljub. Vzorec je samoodpovedujoč menih ali nuna, čigar medsebojni stiki z življenjem so v celoti krmljeni z zaobljubami. Z razvijanjem različnih meditativnih stanj on ali ona predela sebe v čisto bitje, ki je preseglo vzroke trpljenja. Arhat, ki ni več vezan v krog ponovnega rojstva in smrti v pogojenem bivanju.

 

Hinajana tvori iztočnico in osnovo za vse budistične prakse. Vendar pravzaprav ni prakticirana kot celostno in samozadostno vozilo, je brezpogojna znotraj sebe, vendar presežena z naraščajočim uresničenjem katerim tvori osnovo. Hinayana se pravzaprav bolj nanaša na zmožnost posameznikov kot pa na specifično šolo. V tem smislu se čeprav se deklariramo v ostali dve vozili pravzaprav prakticiramo s perspektive Hinajane. Npr. čeprav posameznikova praksa pripada tantričnemu vozilo, zaradi manjka aktivnega sočutja, pravzaprav prakticira s položaja Hinajane. Če prakticiraš Ati yoga meditacijo napolnjen z osebnim strahom pred rojstvom na nižjem nivoju, je neposredni rezultat omejen na "Hinajana" nivo. Hinajana pomeni "nižje vozilo" in zadeva prvotne težnje in dojemanja, ki vodijo osebo v položaj v katerem ljubeča naklonjenost postane osnovna motivacija. Prakse opisane spodaj za Hinajano so ilustrativne!

 

Šravake (Shravakas) (Nan thos)

 

To so "Poslušalci" Ona on se boji trpljenja v samsari. Ona on posluša budistične nauke in se zaveda da je trpljenje vrojeno v vse pogojene pojave. Meditira na temo Štirih plemenitih resnic v smislu iskanja lastne odrešitve.

 

Nazor

 

Ne obstoji nikakršno sebstvo v posamezniku ampak pojavi imajo resnično osnovo v obstoju kot uči Vaibhasika šola (bye brag smra ba) v nedeljivih delcih in trenutkih zavesti.

 

Meditacija

 

Samodisciplina in etično vedenje se strogo vzdržuje. Praktikant posluša učenja, meditira na njih pomen, usvaja in uporabi potrebne protistrupe za popravek vedenja. Tako ona on preseže navzkrižna čustva (kleshas), doseže notranji mir (samatha) in razume, da nobena oseba ali stvar ne poseduje resnično obstoječega neodvisnega sebstva.

 

Sadež

 

Praktikant se sčasoma, po mnogih življenjih osvobodi in postane Arhat (nekdo , ki je uničil svoja sovražna in temna čustva). Z vidika Budovstva to ni celostna relizacija.

 

Pratjekabude (Pratyekabuddhas)

 

"Neodvisne bude" (rang rgyal-ba'i theg-pa), z Vadžrajana pogleda dosežejo "omejeno" ostvaritev, brez da bi se v sedanjem življenju zanašali na učitelja, čeprav ostaja možnost, da je v prejšnjih življenjih imela imel učitelja.

 

Ona on meditira na soodvisni izvor (rten à¢-Ëœbrel). Pojavi vzhajajo kot posledica vzrokov in okoliščin. Ne obstoji prvotni vzrok. Preudarjanju o smrti in vzrokih o trpljenju ona on razglablja o dvanajst členov soodvisnega nastanka (rten-cing à¢-Ëœbrel-bar à¢-Ëœbyung-ba'i tshul bcu-gnyis). To jo ga pripelje do odkritja, da bridkosti samsare izvirajo iz nevednosti:

 

1. nevednost (ma-rig-pa) je pogoj za hotene tvorbe,

2. hotene tvorbe ali samskara (à¢-Ëœdu-byed) je pogoj za zavest,

3. zavest (rnam-shes) je pogoj za ime in obliko,

4. ime in oblika (ming-dang gzugs) sta pogoj za šestimi oblikami zavesti čutil,

5. šest oblik zavesti čutil (skye-mched drug) so pogoj za stik,

6. stik (reg-pa) je pogoj za občutek,

7. občutek (tshor-ba) je pogoj za navezanost,

8. navezanost (sred-pa) je pogoj za oklepanje,

9. oklepanje je pogoj za nastajanje,

10. nastajanje je pogoj za rojstvo,

11. rojstvo je pogoj za starost in smrt,

12. starost in smrt sta pogoj za nevednost .

 

Pogled

 

Posamezniki in delci stvari so prazni resničnega obstoja, ampak trenutki zavesti so resnični. Potemtakem je brezsebstvo popolnoma uresničeno, ampak brezsebstvo pojavov le deloma. Ta pogled je značilen za Sautratantika šolo (mdo sde pa).

 

Meditacija

 

Motrenje dvanajst členov soodvisnega nastanka v obratnem vrstnem redu.

 

Sadež in dejanje

 

Cilj je osebno odrešenje, torej drugih se ne uči ampak so lahko navdihnjeni nad zmožnostmi praktikanta. Praktikant konec koncev postane Arhat. S perspektive Budovstva to ni popolno razsvetljenje.

 

Mahajana

 

Gledano s perspektive Mahajane težnja po lastni odrešitvi, medtem ko ostali še naprej trpijo, ni idealna. Namesto tega posameznik mora delovati za večje dobro in če je poptrebno se vrniti v trpljenje krožnega bivanja z namenom pomagati drugim preseči trpljenje in z namenom izsušiti kalež samsare. Torej v osnovi je podobno kot Hinajana pot odrekanja. Vendar če se vrnemo k analogiji strupenega drevesa, namesto da porežemo korenine drugo za drugim, se v primeru Mahajane poreže samo glavna korenina, druge pa kot posledica same ovenejo. V Mahajani, ki jo poznamo tudi kot "Veliko vozilo" ali Bodhisatvajana, je osvoboditev trpljenja drugih motivacija Mahajana praktikanta oz Bodisatve, ki razume da niti posameznik niti pojavi nimajo resničnega obstoja. Zaobljuba doseganja razsvetljenja za dobrobit vseh čutečih bitij in razviti neomejeno sočutje za vse druge je neločljivo od modrosti, uresničenja praznine. Vse se dojema kot slutnja ali iluzija. Ampak prepozna se zakon vzroka in posledice in s sočutjem ona on to uporabi z namenom dobrobiti čutečih bitij. Vseeno, v kontrastu s Hinajano, ki prisega na kodeks vodil, se v Mahajani motiv smatra za pomebmnejšega pri krmarjenju posameznikovih dejanj, bolj kot pa dejanja sama s tem, da je ta motivacija sočutje. Kot se poroča je Buda dejal "Namen imenujem karma." Torej vprašanje ni motivacija in ali je motivacija pomembna ali ni, ampak kakšna je motivacija!

 

Medtem ona on uresniči svojo popolno naravo osvobojeno navezanosti in vseh omejujočih okoliščin, ona ali on miruje v veliki nepristranosti ne-dvojne čiste resnice.

 

Pogled

 

Niti pojavi niti posameznik nimajo pravega obstoja. Cittamatra (sems tsam pa) pravi, da um ustvarja vse pojave, ampak odsevna ne-dvojna zavest je. Madjamaka (bdu ma) ima dve šoli. Svatantrika (rang rgyud pa) upošteva da pojavi objektivno sploh ne obstajajo ampak relativno se pojavljajo kot sestava vzrokov in pogojev, izvajajo svojo nalogo in imajo dokazljiv s splošnimi normami določen obstoj. Upoštevaje Njingma devet janski sistem Prasangika šola upošteva, da so pojavi popolnoma prazni obstoja in ne morejo biti označeni s katerikolim pojmom tako končno kot relativno, ampak popolna resnica je prvotna modrost bud osvobojenih pojmovanja.

 

Meditacija

Praksa sedemintrideset vej razsvetljenja Tathagatagarbha. Ali možnost razsvetljenja je prepoznana znotraj posameznika in ona on teži k izpolnitvi tega. Vse prijemanje zunanjih pojavov je pomirjeno z shamatha meditacijo in doseganje mirnega samadija (samadhi). S prakticiranjem vipasana meditacije posameznik prepozna neresničnost zunanjih pojavov in tudi praznino notranjih dvojnostnih pojmov subjekt/objekt. Preostajanju brez nazorov kaj je resnično v nepristranosti neomejene narave v kateri ni nič za dodati in nič za odvzeti, sta združena notranja-umirjena meditacija in vpogled.

 

Dejanje

 

Med formalno meditacijo posameznik dobrobiti čuteča bitja z vajo Šestih popolnostih. Čuteča bitja obravnava kot višja od njega samega. Šest popolnosti je velikodušnost, moralnost, potrpežljivost, radosten napor, meditacija in modrost. Ko so vse te aktivnosti prežete s prvotno modrostjo so predrugačene v presežene dejavnosti.

 

Sadež

 

Končno bodisatva doseže pot ne več učenja in postane povsem razsvetljeni buda. Tako doseže Darmakajo in ona on izreče rupakajo (telesna oblika sestav sambogakaye in nirmanankaje) z namenom izvajanja sočutnega delovanja na račun vseh čutečih bitij dokler kalež samsare ni končno izpraznjen.

 

Vadžrajana

 

Vadžrajana ubira srednjo pot med notranjimi in zunanjimi tantrami. O tantri se včasih govor kot samo o spisih, ki vsebujejo tantrična učenja, vendar pravzaprav tantra pomeni "nadaljevanje". To namiguje na dejstvo, da čeprav so vsi pojavi prazni sebi lastnega obstoja se le ti kljub temu še manifestirajo. Tantra jemlje ostvaritev praznine vseh pojavov (ki je sadež suter), kot osnovo oziroma izhodišče. S tega pogleda namesto, da obravnava relativni obstoj kot nekaj česar se izogibamo za vsako ceno, skozi hrepenenja, ki se jih sutra izogiba, ustvarja energijo, ki je potrebna za napredek k ostvaritvi."

 

Prevedeno s http://www.nyingma.com/translation_projects.htm

 

Kvaliteta prevoda in posledično slabša kakovost sporočila so moja napaka.

Za dobrobit vseh čutečih bitij.

Share this post


Link to post
Share on other sites

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Loading...
Sign in to follow this  

×
×
  • Create New...