Jump to content


Photo

Intervju Z Lamo Shenphenom Rinpochejem


  • Please log in to reply
No replies to this topic

#1 draftsman

draftsman

    Advanced Member

  • Members
  • PipPipPip
  • 319 posts
  • Location:Slovenia

Posted 01 March 2007 - 09:25 PM

Zivjo,

V časopisu Večer je bil v torek 27. 2. 2007 pod naslovom "Kako postati Buda" objavljen intervju z Lamo Shenphen Rinpochejem, predstojnikom Budistične kongregacije Dharmaling. Intervju je naredil Iztok Šori.

Povezava do intervjuja

in še besedilo intervjuja:

Kako postati Buda

Budizem je najhitreje rastoča religija v zahodnem svetu, lama Shenphen Rinpoče pa eden redkih predstavnikov verskih skupnosti pri nas, ki je javno nasprotoval novemu zakonu o verski svobodi

Čeprav njegovi starši niso bili budisti, oče je bil pravzaprav ateist, je lama Shenphen Rinpoče že od svojega četrtega leta starosti govoril o reinkarnaciji. Ko je bil star 12 let, je pričel intenzivno prebirati knjige in članke o duhovnosti. Bil je zelo naklonjen krščanstvu in je vedno spoštoval Kristusa. Da je budizem pot, ki ji želi slediti v svojem življenju, je spoznal, ko je njegovo rojstno mesto v Franciji obiskal budistični lama. Še isto leto, star je bil 16 let, je pustil šolo in se pridružil samostanu v osrednjem delu države.

Kasneje si je pridobil še medicinsko izobrazbo ter se z nekaj opreme in zdravili odpravil pomagat ljudem v Indiji. Lame, vidci in oraklji so v njem prepoznali reinkarnacijo znanega budističnega meniha iz Tibeta, kar je skupaj s pridobljenim znanjem prispevalo k temu, da je naziv lama dobil tudi sam. Od leta 2000 danes 38-letni lama Shenphen Rinpoče vodi budistično versko skupnost Dharmaling, ki deluje v Avstriji in na Madžarskem, od leta 2002 pa tudi v Sloveniji.

Je eden redkih predstavnikov verskih skupnosti pri nas, ki javno nasprotuje zakonu o verski svobodi v obliki, kakršno je predlagala in skozi parlamentarno proceduro prerinila vlada. "Zakon je potreben, saj se morajo jasno začrtati pravila za registracijo verskih skupnosti v Sloveniji, vendar menim, da njihovega financiranja ne bi bilo treba institucionalizirati, še posebej ker vemo, da bosta od tega imeli koristi predvsem ena ali dve večji skupnosti," pravi Lama.

Z mirnim in prav nič vzvišenim glasom nadaljuje: "Če država iz javnega proračuna vzame veliko denarja, ki bo šel neposredno v financiranje že tako bogate Cerkve, ne govorimo več o religiji, ampak o biznisu in ekonomiji, in to po našem razumevanju ni vloga verske skupnosti." Lama tudi obžaluje, da je, kot pravi, zakon zaradi terminološkega razlikovanja med "cerkvami" in "verskimi skupnostmi, napisan diskriminatorno. "Številke, ki se zahtevajo za registracijo verske skupnosti, so pretirane. V Franciji, državi s 60 milijoni prebivalcev, je za registracijo verske skupnosti potrebnih 25 ljudi, v Sloveniji, državi z dvema milijonoma prebivalcev, pa 100. Lahko bi bilo tudi slabše: na Slovaškem zahtevajo 20 tisoč ljudi. Vlada je Slovenijo pogosto primerjala z Madžarsko, kjer za registracijo res zahtevajo 100 ljudi, a imajo 10 milijonov prebivalcev. Logično bi bilo, da bi upoštevali proporcionalnost."

Vzroki in posledice

Za budistično skupnost, pravi lama Shenphen Rinpoče, je denar le orodje za pridobivanje hrane in strehe nad glavo, plačilo računov ali za pomoč tistim, ki imajo manj. "Naša skupnost nima nobenega načrta ali institucije, ki bi bila ustvarjena le zato, da bi akumulirala bogastvo." Odnos do denarja in bogastva seveda ni edina razlika med krščanstvom in budizmom. Budizem je neteistična religija, kar ne pomeni neverujoča, saj budisti na primer verujejo v Bude, začenši z zgodovinskim Šakjamunijem, ki je pred 2600 leti prvi pokazal pot do razsvetljenja. Vendar ne gre za isti način čaščenja kot pri monoteističnih religijah.

"Verjamemo v karmo, ki jo je najlažje razložiti z zakonom vzroka in posledice. Če oblikujete pozitivno misel, se bo ta akumulirala z drugimi vrstami pozitivnih misli in prinesla pozitiven rezultat v vaše življenje. Če mislite negativno, se bo to akumuliralo z drugimi vrstami negativnih misli in se vrnilo nad vas kot negativen rezultat. Ni nas strah, da bi nas kaznoval Buda, ker to ni njegova vloga. Buda je le pokazal vzorec, kako doseči razsvetljenje, ultimativno stanje sreče," sedeč v turškem položaju razlaga Shenphen Rinpoče. Ob tem je treba vedeti še, da budizem ne spoštuje le enega Bude, temveč ima vsak človek možnost, da sam postane Buda.

Če sem, poenostavljeno rečeno, sam kriv, da sem na primer padel po stopnicah in da me s poškodbo ni kaznoval bog, ker nisem opravil jutranje molitve, ali to pomeni tudi, da sem sam kriv, če zbolim? "Budizem ne pozna iste konstrukcije krivde, kot obstaja v zahodnem, še posebej v judo-krščanskem svetu. Govorimo o odgovornosti. Lahko rečem, da sem odgovoren za to, kar doživljam, toda ne počutim se krivega, zavedam se, da sem za to, kar doživljam zdaj, vzroke kreiral v preteklosti. Če tega ne želim več doživljati, se moram izboljšati, biti boljši človek. Krivda je zaprta situacija, medtem ko odgovornost, če vzamemo v obzir preteklost, vključuje temelje za izboljšanje v prihodnosti," pojasnjuje lama.

Kaj je po budističnem razumevanju torej smisel življenja? Razsvetljenje? Lama Shenphen Rinpoče pritrjuje: "Pomembno je razumeti, da so korenine za dosego lastnega razsvetljenja v pomoči drugim bitjem, da tudi ona dosežejo razsvetljenje. Ne prizadevamo si le, da bi se osvobodili trpljenja, tega, čemur rečemo Samsara ali kolo življenja. To delamo z namenom, da bomo dobili modrost, ki bo odgovorila na vse trpljenje okrog nas. Gre za pomembno točko, ki jo teologi pogosto puščajo ob strani, misleč, da si budizem prizadeva le za nekakšno sebično osvoboditev od trpljenja, neko egoistično dosego miru. Toda to ni celota budizma. Največja motivacija v budizmu je delovanje v dobro drugega, kar je - če smem reči - zelo krščanski tip motivacije."

O krstu, poroki, homoseksualnosti in hrani

Dharmaling ni edina budistična verska skupnost v Sloveniji, saj budizem ni organiziran v smislu cerkve kot na primer krščanstvo. Prav tako budisti ne poznajo krsta v obliki, najpogosteje prakticirani med kristjani. "Ne zaupam temu, da se lahko nekaj dni star otrok odloči za pripadnost določeni religiji. Mislim, da gre pri takšnem krstu bolj za politično kot za religiozno dejanje," pravi najvišji budist v državi. Vendar pa obstaja obred, kjer se posameznik zaobljubi Budi, Darmi (Budovim učenjem) in Sangi (vsem svetim bitjem, ki v celoti sledijo Darmi). Obred se opravlja od sedmega leta starosti dalje, pri čemer lama nima navade, da bi "krščenca" vpisal v poseben register.

Pomembno področje, kamor je krščanska cerkev od nekdaj posegala, je spolnost. Ali tudi v budizmu obstajajo prepovedi na področju spolnosti? "Določene prakse in usmerjenosti človeku ne pomagajo na poti do razsvetljenja," pravi lama Shenphen Rinpoče. Sodi med neprimerne prakse tudi homoseksualnost? "To velja za vse tipe seksualnega obnašanja, ki se ločijo od normalnega ali ki ogrožajo drugo bitje, predvsem za pedofilijo, posilstva in podobne prakse," odgovarja.

Lama ljudi ne poroča, saj je poroka po budističnem razumevanju stvar civilne sfere, jim pa lahko podeli svoj blagoslov. Bi ga dal tudi paru, ki je registriral istospolno skupnost? "Mislim, da si vsak zasluži srečo. Če želita dva človeka istega spola preživeti del življenja ali celo življenje skupaj, ni razloga, da jima ne bi želel sreče. Moj edini zadržek s tem v zvezi se tiče otrok, ker menim, da potrebuje otrok za to, da se razvije v stabilno in dobro strukturirano osebnost, za vzornika tako moškega kot žensko. Seveda vsi otroci ne odraščajo v tako strukturirani družini, a vedo, da imajo očeta in mamo. Ne strinjam se z najemanjem mater in podobnimi metodami, s katerimi lahko dobita otroka dva moška ali dve ženski, ker to ni stabilna baza za otroka."

Kdor zares razume budizem in ponotranji prepoved ubijanja ljudi in živali, je gotovo tudi vegetarijanec, med drugim še pojasnjuje: "Le tako lahko slediš zapovedi po spoštovanju vseh živih bitij. Četudi spoštujem to zapoved, ta nima smisla, če nekomu drugemu rečem, naj ubije piščanca zame. Vem, da veliko budistov je meso. V Tibetu je bilo v posameznih regijah to včasih nujno za preživetje, saj je bilo meso edini vir proteinov. Toda osebno tega ne morem sprejeti. Če sem v prostoru, kjer je meso moja edina možnost za preživetje, potem grem drugam."

V Sloveniji naj bi budistični veri pripadalo okrog 600 ljudi, budizem je najhitreje rastoča religija v zahodnem svetu. Kako to razlaga Lama Shenphen Rinpoče? "Budizem govori o mišljenju ljudi in se pri tem ne naslanja na politiko, bogastvo, materializem... V preteklosti so ljudje slepo verjeli, danes ni tako. So izobraženi, bolj pragmatični v odnosu do življenja in imajo zelo jasna vprašanja. In ta vprašanja zahtevajo in si zaslužijo jasne odgovore. Budizem je v tem pogledu zelo pragmatičen. Ne promoviramo slepe vere, ampak analizo. Analizirajte situacijo, analizirajte tudi vse odgovore, ki jih na vaša vprašanja nudi Buda, in če so v skladu z vašo logiko, potem to sprejmite."

lp
Draftsman
In the vastness of the sky, without center or edges, the sun shines, illuminating all things without choosing. This is the way you should help beings. Shabkar Tsogdruk Rangdröl (1781-1851)




0 user(s) are reading this topic

0 members, 0 guests, 0 anonymous users