Jump to content


Photo

Viva - Tibetanska Medicina


  • Please log in to reply
No replies to this topic

#1 Ani.Chödrön

Ani.Chödrön

    Advanced Member

  • Sangha
  • 131 posts
  • Gender:Male

Posted 02 May 2007 - 02:30 PM

TIBETANSKA MEDICINA

"Tibetanska medicina je znanost, umetnost in filozofija, ki prinaša celosten pristop k zdravstveni negi. Znanost, ker so njena načela klasificirana v sistematično in logično strukturo, ki temelji na razumevanju telesa in njegovega razmerja z okoljem. Umetnost, ker uporablja diagnostične tehnike, ki temeljijo na kreativnosti, vpogledu, subtilnosti in sočutju zdravnika. In filozofija, ker pomeni ključ do budističnih načel altruizma, karme in etike." (spletna stran Men-Tsee-Khang)

Tibetanska medicina ™ sodi med najstarejše kontinuirano uporabljane medicinske sisteme. Stara je že več kot 2500 let. Takšna, kot jo poznamo danes, se je začela oblikovati med 7. in 8. stoletjem, v času prihoda budizma na Tibet. Tedaj so tibetanski vladarji začeli sponzorirati konference, na katerih so soočali doktorje kitajske, perzijske, indijske in grške medicine. V 11. stoletju je bilo znanje kodificirano v enoten sistem, prevladovali so elementi indijske, kitajske in tibetanske predbudistične medicine. Sinteza načel fizične in psihološke medicine je bila prežeta z budistično duhovnostjo. Njen vpliv se je razprostrl od Himalaje, preko Mongolije in severne Kitajske do Sibirije in od Kaspijskega morja do Pacifika.

Kompleksen sistem TM zdravi s pomočjo širokega razpona zdravil, ustrezne diete, mehanskih sredstev in operacij. Od konvencionalne medicine se razlikuje v odnosu do bolezni ter posledično zdravljenja: bolezen obravnava skozi okoliščine, ki so omogočile nastanek bolezni, torej način življenja in mišljenja, ki je človeka pripeljal k psihofizičnemu neravnovesju. "Vedno zdravimo vzrok ali korenino bolezni in ne simptom. V medicinskem tekstu obstaja naslednji primer: brez zdravljenja vzroka bolezni je, kot bi imel strupeno drevo in z njega le potrgal liste in vejice, ne da bi ga izkoreninil." (Dr. Tamdin Sither Bradley). Zdravljenje poleg zdravil in mehanskih metod vključuje tudi psihološki in duhovni vidik.

Tibetanski zdravnik se šola 10-12 let (minimum je 7 let), staž traja običajno dve leti. "Zdravnik mora poznati anatomijo, etiologijo, astrologijo, masažo, akupunkturo, zeliščarstvo, prav tako pa se mora duhovno izoblikovati, saj v osnovi obstaja globoka povezava med stanjem našega duha in našim zdravjem," pripoveduje Lama Shenphen Rinpoče, tibetanski menih in zdravilec, ki že dobro leto živi v Ljubljani. "Tradicionalno so bili zdravniki menihi, ki so svoje delo opravljali zastonj, danes so lahko laiki, ki pa zaradi potreb preživljanja družine pogosto sprejemajo vse več pacientov, kar se pozna na kvaliteti zdravljenja: pogosteje predpisujejo tablete, redkeje se lotijo sredstev, ki vzamejo čas, npr. masaže in pogovora."

Diagnoza obsega razgovor, otip pulza, pregled urina, včasih še pregled jezika, beločnic ali občutljivosti akupresurnih točk. Vključuje več plasti zdravja: "Pacienta podrobno izprašamo o njegovem življenju: kako živi, kako spi, kaj jé, katere temperature ima raje, ob katerih se počuti neprijetno... Ob tem lahko spoznamo človekovo osebnost in definiramo njegovo šibkost. Ko delamo na njej, pridemo do moči imunskega sistema, iz te osnove pa sežemo v jedro bolezni," razloži Lama Shenphen. Pregled 12 sektorjev pulza in pregled urina dasta zdravniku malce drugačen spekter podatkov kot krvna slika. Kombinacija obeh metod postavi precej natančnejšo diagnozo, omeni Lama Shenphen.

Zdravljenje je prilagojeno vsakemu posamezniku posebej in se spreminja s potekom zdravljenja. Postopke zdravljenja lahko razdelimo na pet sklopov, ponavadi v tem zaporedju:
  • korekcija vedenjskih vzorcev: navodila za meditacijo, psihološko svetovanje, telesne vaje, reorganizacija vzorcev navad, npr. spanja in urnika prehranjevanja.
  • dieta je osnovana glede na naravo prehranbenih učinkovin ter naravo in potek bolezni.
  • tibetanska zdravila so najpogostejši način zdravljenja, stranskih učinkov praviloma ni. Osnovana so pretežno na zeliščni osnovi, vsebujejo pa tudi mineralne in včasih detoksicirane strupene snovi. Vsebujejo v povprečju 50 različnih učinkovin, v nekaterih primerih do 150. Zdravila je potrebno prežvečiti, kar ni vedno lahko, saj so trda in neokusna. Oboje stimulira izločanje encimov v prebavnem traktu, kar pripomore k zdravljenju.
  • fizične terapije se delijo na blage: masažo, kopeli, obkladke, inhalacije itd. ter močnejše: akupunkturo, moksabucijo (termična terapija sorodna akupunkturi) in kirurgijo. Tibetanska kirurgija je več stoletij starejša od evropske. Možgansko kirurgijo opravljajo že 7 stoletji.
  • duhovni vidiki zdravljenja: TM uči sprejemati in osmišljati cikle rojstva, bolezni, starosti in smrti. Pokaže možnost opuščanja izčrpljujočih bojev in obrača pozornost na mentalne in emotivne razsežnosti psihofizičnega ravnotežja. Poudarja vidike, ki jih je zahodna medicina s porastom bolezni avtoimunskega sistema tudi sama začela spoznavati in raziskovati.
Tibetanska medicina je najuspešnejša pri zdravljenju kroničnih bolezni in bolezni avtoimunskega sistema kot so: revmatizem, artritis, čir, kronične prebavne motnje, astma, hepatitis, ekcemi, problemi z jetri, problemi s sinusi, nekatere srčne bolezni, krvne bolezni, višinska bolezen, nekatere vrste raka, anksioznost in problemi povezanimi z živčnim sistemom. TM Hepatitis zdravi že dolgo, medtem ko "na zahodu dajemo kemične substance, ki zmanjšajo sekundarne efekte, še vedno pa na tisoče ljudi umre od hepatitisa," razlaga Shenphen Rinpoče. "Tibetanska medicina krepi temelje imunskega sistema. Uspešna je pri boleznih, kjer je potreben čas, da se na novo vzpostavi temeljno ravnotežje. Na zahodu uničujemo imunski sistem. Proti bolezni se ne bi smeli boriti - morali bi stimulirati in krepiti moč imunskega sistema, vračati moč telesu in podvojiti njegove vire, da bi bolezen pozdravilo samo. Zdravimo lahko tudi brez nasilja nad telesom. Pri nas imamo veliko problemov z boleznimi, ki so posledica oslabelega imunskega sistema. S tega stališča bi morali v zahodni medicini dosti stvari spremeniti. Ena od glavnih je pretirana uporaba zdravil in cepljenja."

Če hočemo povsem premagati bolezen, moramo vzpostaviti ravnotežje na vseh nivojih, predvsem čustvenem in umskem, ki pogojujeta naše ravnanje, poudarjajo tibetanski zdravniki. Analizi telesnega neravnovesja in psiholoških pristranosti v TM vedno sovpadata. Budistična znanost o duhu je že desetletja v središču zanimanja nevroznanstvenikov. Ob vztrajni rasti psiholoških motenj v razvitem svetu se število raziskav gosti. Pristop k mentalnem zdravju, pa naj gre za biološke vzroke (neravnovesje v možganih), zunanje (npr. vojne travme) ali notranje mentalne vzorce, "temelji na pomoči pacientu, na njegovi zavesti o njem samem in zdravljenju neravnotežja z metodami, ki so drugačne od skrivanja v bolnice in elektrošokov," poudarja Rinpoče. Osnovna struktura zajema celostno vedenje, ki vključuje tako zdravo prehrano in navade kot tudi etično disciplino, mentalno ravnovesje, ki vključuje kultivacijo pozornosti, kognitivnega in čustvenega ravnotežja ter vpogled v naravo realnosti.

Okvirček: Lama Thubten Gelong Shenphen, tibetanski budistični menih, se je rodil v Franciji, v Parizu končal študij medicine in delal v bolnici. Priučil se je akupunkture in zeliščarstva. V Tibetanskih samostanih v Indiji je spoznaval temelje TM. Bil je kirurg in predstojnik bolnice samostana Sera Jhe. Odkar je pri 14h letih odkril zdravilno moč svojih rok, jo tudi uporablja. Ustanovil je dobrodelno organizacijo Amchi, ki pomaga mdr. Cimbalini, ruski Bolnišnici za otroke s ceste in tibetanskim otrokom v Nepalu. Trenutno živi v Ljubljani, kjer predava, vodi meditacije, zdravi, svetuje in vodi številne dobrodelne dejavnosti. Pri zdravljenju kombinira znanje klasične in alternativne medicine.




0 user(s) are reading this topic

0 members, 0 guests, 0 anonymous users