Jump to content
Dharmaling Forums

GnamDrug

Members
  • Content Count

    53
  • Joined

  • Last visited

Community Reputation

0 Neutral

About GnamDrug

  • Rank
    Advanced Member
  1. Tashi Delek If you want to experience Sugatagarbha you give your body.
  2. Tashi Delek, to conclude; The begining was a logical decision (renunciation), as there is nothing to be happy about in Samsara. Then with a little bit of bravery one makes a big step for Humanity, Bodichitta. Than the third step- what about defending the precepts. That is not easy especialy with such a profound mind in this kaliyuga. What about being a bit lazy and find someone who will work instead of you. Someone like a Guru. She, he will guide you out of Samsara. You won't have less problems, on contrary there will be even more, but all of them will be a tool for awakening of your Buddha nature. And the Awakening in one life time will be at your hand! "Karmapa chenno"
  3. It is said that all sentient beings have been our mother in the past. With compassion in my mind i look down at animals, who are dying under our knives. Alone, mistreated, with empty looks without dignity, when blood is pouring out of them left alone in stampedo of Samsara. What if a being dies without a cause. For example The Venus Flytrap (Dionaea muscipula) loures the insects into its trap and then eats them. As His Presence Venerable Lama Shenphen Rinpoche teaches plants do not have the mind. Act is of killing an insects, but where is the Mind that acts in this case kills? Somebody is killed and nobody dies. Death is but is this a "normal" action. Is this maybe a forgivenes of the sins? Where does the karma of the plant comes from, as there is no motive consequently no rippening of action etc...What kind of passing is this, does it brings a possibility for salvation? Then i started to think about death. It is embedet to Samsara. The courtier of it and the proof of the dregs of Samsara. But who is actually affraid of it - the ego. At a time of death ego dies and the mind reincarnate. So there is no death, "Death is ego's bigest illusion." But then i accept death. The end of past and the possibility of resurection. With love i give to transcend the suffering of Death and to step out of the chains cyclic existence. Death today i give You my Body for the benefit of all sentient beings. Om Tare Tuttare Ture Soha
  4. GnamDrug

    Smrt

    Rečeno je, da so vsa čuteča bitja nekoč bila nače matere... Sočustvujem z živalmi, ki umirajo pod našim nožem same, zbegane, topih pogledov brez pietete, ko jim kri odteka in drgetajo nemočne v objemu Samsare. Kaj pa smrt brez akterja. Rastline mesojedke na primer se preživljajo tako, da lovijo in prebavljajo žuželke. Lama Shenphen Rinpoče in druge bude učijo, da rastline nimajo uma. Torej niso vpete v ciklični krog ponovnega rojstva. Dejanje - rastlina ubije žuželko, kje je potem tukaj morilec. Je to samomor. Kje je karma, ki je "ubila". Kdo je poklical smrt? Je to opravičilo za grehe, ki jih nosi? Smrt je, ampak ali je to dejanje. Od kod pride ta karma rastline (kajti na nekem nivoju naj "bi bilo vse karma") in v kam gre? Kdo prenaša posledice za to dejanje? Je to drugačna smrt, smrt, ki daje možnost osvoboditve? Minevanje je resničnost relativnega obstoja pojavov. Torej smrt njen spremljevalec in dokaz. Rad imam smrt. Konec preteklosti in možnost vstajenja. Z ljubeznijo dajem, da presežem trpljenje ob smrti in izstopim iz kroga Samsare. Smrt, danes ti dajem svoje telo za dobrobit vseh čutečih bitij.
  5. Tashi Delek To continue... Do not stop at your thoughts. Use tem as tool, meanig to come to your heart. Than abandon, "awaken your heart by opening the mind".
  6. “For your own benefit and so other sentient beings may collect extensive merit and purify their minds, it is good to have as many holy objects as possible - pictures of Buddha, statues, stupas, and all those powerful mantras. Just by seeing these mantras, they are saved from the lower realms. Having holy objects gives you and others the opportunity to come closer to enlightenment. Even if they are not Buddhist, even if they are not interested, even if they don't have faith, seeing holy objects gives the opportunity for them to achieve enlightenment.†Lama Zopa Rinpoche Om Ma Ni Pe Me Hung - Hri
  7. Tashi Delek As Petra S has stated, the next step is to have Bodichitta attitude. It means that one is working for others. But the problem is that at the beginning nobody will like that you work or help for them. They will either think that one is pitying them or one is trying to seduce them. But as long as one does it for the welfare of all sentient beings this is not the case. This also means that one sholud be a bit skillful (applying wisdom) in acting this way. Having "altrustic wish" to help others, acting so and dedicating it for the welfare of others, doing so with enthusiasm, soon one will find contentment, joy and firm ground in a world of relativity. Soon you will be able to control your karma, dear Csillag.
  8. Tashi Delek "Še slepa kura zlato zrnje najde!" Ali je to, da kokoši nesejo jaca s katerimi se hranimo ljudje znak dobre karme prejšnjih življenj, ali je to kak drug slučaj? Hmm...
  9. Tashi Delek Through renunciation one frees herself, himself from attachement from pain. Pain is present when we suffer. This means we still tolerate Samsara. Don't be to much impressed by the pain. It is one ob the subtlest attachements. Somehow we like it, we enjoy the pain. The Renunciation is the core. By it we free ourselves. We accept and become ready to beare it (pain). In a way it becomes a test how much we are ready.
  10. Tashi Delek Renunciation doesn't means a denial of samsara. One accepts samsara. But is aware of shortcomings, that it is a place of suffereng. By respecting it one makes it posible to get through it. The rest follows.
  11. Tashi Delek Kot se poroča je Buda Šakjamuni rekel: "Namen imenujem karma." The Buddha reportedly said: "It is intention that I call karma" Kako je lahko že namen dejanje? Kako je karma dejanje, ali ni karma bolj atmosfera (okolje) pogojev? Odgovori ali vprašanja dobrodošli!
  12. Tashi Delek First thing that should happen is to renounce samsara. Because renaunciation of samsara is a doorway to nirvana. The path that leads you to Nirvana. That's why they are inseperable. There is no nirvana without samsara. Two sides of the same coin.
  13. Tashi Delek "Zahodnjaki, ko se prvikrat srečajo z budizmom, so dostikrat zmedeni pred navideznimi nasprotji trditev in pogledov različnih učiteljev budističnega nauka. To je verjetno še toliko bolj presenetljivo, ker vsi izhajajo iz istega vodila - Štiri plemenite resnice. Pravzaprav zahodnjaki nismo osamljeni, ko nas zmedejo te razlike. V celotnem Budističnem kanonu obstajajo zagotovila praktikantom da "v katerikolem učenju bude ni nobenih nasprotij". Osnovna bolezen je ista, vendar osebnosti in zmožnosti čutečih bitij se razlikujejo. Torej to pomeni, da obstoji toliko različnih pristopov do Budovstva, kot je različnosti narav in zmožnosti ljudi. Budistična učenja so metode oz. vozila (yanas), ki nas peljejo k samoraziskovanju in niso toliko izdaja "Resnice". Metode s katerimi kadarkoli zaposli učitelj učenca, bojo tiste, ki so primerne za individualnega učenca in odvisne od izkušenj, situacije... Kar je primerno v enem okolju je lahko nesmiselno v drugem. Budistično učenje je gibljivo in neskončno prilagodljivo dejanskim potrebam vsakega posameznega in vseh čutečih bitij, ko so podana od realiziranega mojstra. Poznamo tri skupine Yan. Hinajana(Hinayana) in Mahajana Mahayana), ki delujeta na nivoju telesa in Vadžrajana (Vajrayana), ki deluje predvsem z zvokom ali energijo. Omenjena razlikovanja lahko delujejo komaj opazna ali celo delujejo napačno, če jih jemljemo čisto kot imensko vrednost. Na primer vsa budistična učenja se nanašajo na um . Jane imajo skupen namen preseganja istega problema, t.j. nezadostnost (dukha). Ko posameznik vstopi v dualizem in razvije subjektivno sebstvo, ki izkuša zunanji svet kot drugi, je smisel dovršenosti izgubljen, ker so vsi pojavi začasni. To vodi k razvoju "ega", ki neprestano manipulira svet pojavov zavoljo varnosti in zadovoljstva. Kot je učil Atisa v Bodhipathapradipa so štiri velike dobrote, ki jih posameznik prejme, ko se uči poti k Razsvetljenju, sledeče: - Posameznik bo razumel da tukaj ni nasprotij v katerikolem učenju bude. Zavedati se bo začel, da je potrebno vsa sveta pisanja vzeti kot smiselen nasvet (ker tukaj ni nobenega nasprotja med izvirnim besedilom in nje prakso) - Posameznik bo potem z lahkotnostjo odkril pomembnost tripartitne teme (dgongs-pa) budinih učenj (odpoved trpljenja Samsare, Bodičita (Bodhicitta) in pravo razumevanje Sunjate) - Še več, posameznik bo zaščiten pred breznom velike napake (nyes-spyod chen-po). Kajti bister človek se ne bo pustil zmesti in odtrgati stran od dobrih učenj, ki so jih študirali mnogi srečneži, in ki so učena v postopni poti primerna trem nivojem človeške motivacije - pripravljenosti. Lines of Experience (Lam-Rim Bsdus-Don) The Main Aspects of the Practice of the Stages on the Graded Path to Enlightenment by rJe Tzong-kha-pa). Hinajana Hinajana se lahko nanaša na ne Mahajana šole, vendar v tem kontekstu ni uporabljena tako. Hinajana sledi pot odpovedovanja kot je učil zgodovinski Buda in kot je zapisano v Sutrah. Posameznik prepozna trpljenje (dukha) in njegove vzroke, in išče konec pogojenemu obstoju in doseže Nirvano. Ego je obravnavan kot drevo s strupenimi sadeži in zdravilo je izkopavanje njegovih korenin, eno za eno. "Negativne navade" so ovire k realizaciji in vse to je potrebno preseči. To se doseže s sledenjem načel in zaobljub. Vzorec je samoodpovedujoč menih ali nuna, čigar medsebojni stiki z življenjem so v celoti krmljeni z zaobljubami. Z razvijanjem različnih meditativnih stanj on ali ona predela sebe v čisto bitje, ki je preseglo vzroke trpljenja. Arhat, ki ni več vezan v krog ponovnega rojstva in smrti v pogojenem bivanju. Hinajana tvori iztočnico in osnovo za vse budistične prakse. Vendar pravzaprav ni prakticirana kot celostno in samozadostno vozilo, je brezpogojna znotraj sebe, vendar presežena z naraščajočim uresničenjem katerim tvori osnovo. Hinayana se pravzaprav bolj nanaša na zmožnost posameznikov kot pa na specifično šolo. V tem smislu se čeprav se deklariramo v ostali dve vozili pravzaprav prakticiramo s perspektive Hinajane. Npr. čeprav posameznikova praksa pripada tantričnemu vozilo, zaradi manjka aktivnega sočutja, pravzaprav prakticira s položaja Hinajane. Če prakticiraš Ati yoga meditacijo napolnjen z osebnim strahom pred rojstvom na nižjem nivoju, je neposredni rezultat omejen na "Hinajana" nivo. Hinajana pomeni "nižje vozilo" in zadeva prvotne težnje in dojemanja, ki vodijo osebo v položaj v katerem ljubeča naklonjenost postane osnovna motivacija. Prakse opisane spodaj za Hinajano so ilustrativne! Šravake (Shravakas) (Nan thos) To so "Poslušalci" Ona on se boji trpljenja v samsari. Ona on posluša budistične nauke in se zaveda da je trpljenje vrojeno v vse pogojene pojave. Meditira na temo Štirih plemenitih resnic v smislu iskanja lastne odrešitve. Nazor Ne obstoji nikakršno sebstvo v posamezniku ampak pojavi imajo resnično osnovo v obstoju kot uči Vaibhasika šola (bye brag smra ba) v nedeljivih delcih in trenutkih zavesti. Meditacija Samodisciplina in etično vedenje se strogo vzdržuje. Praktikant posluša učenja, meditira na njih pomen, usvaja in uporabi potrebne protistrupe za popravek vedenja. Tako ona on preseže navzkrižna čustva (kleshas), doseže notranji mir (samatha) in razume, da nobena oseba ali stvar ne poseduje resnično obstoječega neodvisnega sebstva. Sadež Praktikant se sčasoma, po mnogih življenjih osvobodi in postane Arhat (nekdo , ki je uničil svoja sovražna in temna čustva). Z vidika Budovstva to ni celostna relizacija. Pratjekabude (Pratyekabuddhas) "Neodvisne bude" (rang rgyal-ba'i theg-pa), z Vadžrajana pogleda dosežejo "omejeno" ostvaritev, brez da bi se v sedanjem življenju zanašali na učitelja, čeprav ostaja možnost, da je v prejšnjih življenjih imela imel učitelja. Ona on meditira na soodvisni izvor (rten à¢-Ëœbrel). Pojavi vzhajajo kot posledica vzrokov in okoliščin. Ne obstoji prvotni vzrok. Preudarjanju o smrti in vzrokih o trpljenju ona on razglablja o dvanajst členov soodvisnega nastanka (rten-cing à¢-Ëœbrel-bar à¢-Ëœbyung-ba'i tshul bcu-gnyis). To jo ga pripelje do odkritja, da bridkosti samsare izvirajo iz nevednosti: 1. nevednost (ma-rig-pa) je pogoj za hotene tvorbe, 2. hotene tvorbe ali samskara (à¢-Ëœdu-byed) je pogoj za zavest, 3. zavest (rnam-shes) je pogoj za ime in obliko, 4. ime in oblika (ming-dang gzugs) sta pogoj za šestimi oblikami zavesti čutil, 5. šest oblik zavesti čutil (skye-mched drug) so pogoj za stik, 6. stik (reg-pa) je pogoj za občutek, 7. občutek (tshor-ba) je pogoj za navezanost, 8. navezanost (sred-pa) je pogoj za oklepanje, 9. oklepanje je pogoj za nastajanje, 10. nastajanje je pogoj za rojstvo, 11. rojstvo je pogoj za starost in smrt, 12. starost in smrt sta pogoj za nevednost . Pogled Posamezniki in delci stvari so prazni resničnega obstoja, ampak trenutki zavesti so resnični. Potemtakem je brezsebstvo popolnoma uresničeno, ampak brezsebstvo pojavov le deloma. Ta pogled je značilen za Sautratantika šolo (mdo sde pa). Meditacija Motrenje dvanajst členov soodvisnega nastanka v obratnem vrstnem redu. Sadež in dejanje Cilj je osebno odrešenje, torej drugih se ne uči ampak so lahko navdihnjeni nad zmožnostmi praktikanta. Praktikant konec koncev postane Arhat. S perspektive Budovstva to ni popolno razsvetljenje. Mahajana Gledano s perspektive Mahajane težnja po lastni odrešitvi, medtem ko ostali še naprej trpijo, ni idealna. Namesto tega posameznik mora delovati za večje dobro in če je poptrebno se vrniti v trpljenje krožnega bivanja z namenom pomagati drugim preseči trpljenje in z namenom izsušiti kalež samsare. Torej v osnovi je podobno kot Hinajana pot odrekanja. Vendar če se vrnemo k analogiji strupenega drevesa, namesto da porežemo korenine drugo za drugim, se v primeru Mahajane poreže samo glavna korenina, druge pa kot posledica same ovenejo. V Mahajani, ki jo poznamo tudi kot "Veliko vozilo" ali Bodhisatvajana, je osvoboditev trpljenja drugih motivacija Mahajana praktikanta oz Bodisatve, ki razume da niti posameznik niti pojavi nimajo resničnega obstoja. Zaobljuba doseganja razsvetljenja za dobrobit vseh čutečih bitij in razviti neomejeno sočutje za vse druge je neločljivo od modrosti, uresničenja praznine. Vse se dojema kot slutnja ali iluzija. Ampak prepozna se zakon vzroka in posledice in s sočutjem ona on to uporabi z namenom dobrobiti čutečih bitij. Vseeno, v kontrastu s Hinajano, ki prisega na kodeks vodil, se v Mahajani motiv smatra za pomebmnejšega pri krmarjenju posameznikovih dejanj, bolj kot pa dejanja sama s tem, da je ta motivacija sočutje. Kot se poroča je Buda dejal "Namen imenujem karma." Torej vprašanje ni motivacija in ali je motivacija pomembna ali ni, ampak kakšna je motivacija! Medtem ona on uresniči svojo popolno naravo osvobojeno navezanosti in vseh omejujočih okoliščin, ona ali on miruje v veliki nepristranosti ne-dvojne čiste resnice. Pogled Niti pojavi niti posameznik nimajo pravega obstoja. Cittamatra (sems tsam pa) pravi, da um ustvarja vse pojave, ampak odsevna ne-dvojna zavest je. Madjamaka (bdu ma) ima dve šoli. Svatantrika (rang rgyud pa) upošteva da pojavi objektivno sploh ne obstajajo ampak relativno se pojavljajo kot sestava vzrokov in pogojev, izvajajo svojo nalogo in imajo dokazljiv s splošnimi normami določen obstoj. Upoštevaje Njingma devet janski sistem Prasangika šola upošteva, da so pojavi popolnoma prazni obstoja in ne morejo biti označeni s katerikolim pojmom tako končno kot relativno, ampak popolna resnica je prvotna modrost bud osvobojenih pojmovanja. Meditacija Praksa sedemintrideset vej razsvetljenja Tathagatagarbha. Ali možnost razsvetljenja je prepoznana znotraj posameznika in ona on teži k izpolnitvi tega. Vse prijemanje zunanjih pojavov je pomirjeno z shamatha meditacijo in doseganje mirnega samadija (samadhi). S prakticiranjem vipasana meditacije posameznik prepozna neresničnost zunanjih pojavov in tudi praznino notranjih dvojnostnih pojmov subjekt/objekt. Preostajanju brez nazorov kaj je resnično v nepristranosti neomejene narave v kateri ni nič za dodati in nič za odvzeti, sta združena notranja-umirjena meditacija in vpogled. Dejanje Med formalno meditacijo posameznik dobrobiti čuteča bitja z vajo Šestih popolnostih. Čuteča bitja obravnava kot višja od njega samega. Šest popolnosti je velikodušnost, moralnost, potrpežljivost, radosten napor, meditacija in modrost. Ko so vse te aktivnosti prežete s prvotno modrostjo so predrugačene v presežene dejavnosti. Sadež Končno bodisatva doseže pot ne več učenja in postane povsem razsvetljeni buda. Tako doseže Darmakajo in ona on izreče rupakajo (telesna oblika sestav sambogakaye in nirmanankaje) z namenom izvajanja sočutnega delovanja na račun vseh čutečih bitij dokler kalež samsare ni končno izpraznjen. Vadžrajana Vadžrajana ubira srednjo pot med notranjimi in zunanjimi tantrami. O tantri se včasih govor kot samo o spisih, ki vsebujejo tantrična učenja, vendar pravzaprav tantra pomeni "nadaljevanje". To namiguje na dejstvo, da čeprav so vsi pojavi prazni sebi lastnega obstoja se le ti kljub temu še manifestirajo. Tantra jemlje ostvaritev praznine vseh pojavov (ki je sadež suter), kot osnovo oziroma izhodišče. S tega pogleda namesto, da obravnava relativni obstoj kot nekaj česar se izogibamo za vsako ceno, skozi hrepenenja, ki se jih sutra izogiba, ustvarja energijo, ki je potrebna za napredek k ostvaritvi." Prevedeno s http://www.nyingma.com/translation_projects.htm Kvaliteta prevoda in posledično slabša kakovost sporočila so moja napaka. Za dobrobit vseh čutečih bitij.
  14. Tashi Delek V slovenščino je prevedena zanimiva knjiga o budistični meditaciji: Kako meditirati Kathleen McDonald
×
×
  • Create New...