Jump to content
Dharmaling Forums
Sign in to follow this  
Gigu

21.02.2007 - Umanotera

Recommended Posts

http://www.umanotera.org/index.php?node=163

 

=================

 

Ekologija duha

Multimedijsko predavanje Podnebno sporočilo in prispevki verskih skupnosti v Sloveniji o etike varovanja okolja.

 

1. Zakaj smo pripravili srečanje Ekologija duha?

 

Podnebne spremembe in problema globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek z onesnaževanjem okolja s toplogrednimi plini, se na svetovni ravni danes uvrščajo med najpomembnejše teme prihodnosti. Po mnenju večine znanstvenikov ima človeštvo namreč le še deset let časa, da odločno ukrepa, preden bo podnebno ravnovesje našega planeta trajno in nepovratno poškodovano. Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj je tokrat za skupno mizo povabila predstavnike različnih verskih skupnosti v Sloveniji. Vzpostavitev dialoga med verskimi skupnostmi in umestitev teme podnebnih sprememb kot etičnega vprašanja je za ozaveščanje javnosti ključnega pomena. Vplivi podnebnih sprememb, ki se kažejo zadnja leta z ekstremnimi vremenskimi pojavi, višanjem temperatur, širjenjem bolezni in drugimi posledicami, bodo namreč v prihodnje še bolj nepredvidljivi in škodljivi, zato jih lahko omilimo le tako, da se proti njim borimo skupaj. V svetu se to kaže tudi v ekumenskem okoljevarstvenem procesu in aktivnostih posameznih verskih skupin.

 

2. Vsebina dogodka à¯Ã‚¿Â½“ prispevki in zanimiva debata

 

V sredo, 21. februar 2007, je popoldne v Prešernovi dvorani SAZU potekalo srečanje pod naslovom Ekologija duha. V prvem delu je o podnebnih spremembah in globalnem segrevanju spregovorila mag. Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, ki je imela predavanje z naslovom Podnebno sporočilo.

 

Na dogodku so na temo odnosa njihove verske skupnosti do varovanja okolja spregovorili predstavniki Rimskokatoliške cerkve (dr. Tadej Strehovec), Islamske verske skupnosti (Imam Ifet Suljič) in Budistične kongregacije Dharmaling (Lama Shenphen Rinpoče).

 

a. Predstavitev stališča Rimskokatoliške cerkve do varovanja okolja (dr. Tadej Strehovec)

 

Dr. Tadej Strehovec, sicer moralni teolog in predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani, je v uvodnem nagovoru pozdravil organizacijo tovrstnega dogodka. Prikazal je pomen stvarstva v katoliški religiji, saj je to že v Mojzesovi knjigi predstavljeno pozitivno, vendar pa stvarstvo v katoliški tradiciji nima atribut božjega. Človek ima do stvarstva odgovornost, saj je moralno nesprejemljivo škoditi stvarstvu, kar kot svoje poslanstvo uresničuje tudi Cerkev. Stvarstvo je torej po krščanskem razumevanju dobro, ni pa sveto oziroma božansko.

 

Katoliška cerkev poudarja povezanost med ekologijo duha in ekologijo narave. Ljudje morajo živeti v miru, to prizadevanje za ohranitev stvarstva pa mora izhajati iz spoštovanja do vseh ljudi, šele na tem odnosu je možno utemeljiti spoštovanje do stvarstva in okolja.

 

V krščanski misli obstaja bogato izročilo o odnosu do narave, ki sta ga zaznamovala predvsem Benedikt in Frančišek Asiški. Na drugem Vatikanskem koncilu je bilo poudarjeno sporočilo ohranjanja stvarstva kot enačaja skrbi za ljudi. Cerkev je v preteklosti pripravila številne kongrese na to temo, med njimi tudi Svet škofovskih konferenc o varovanju okolja. Tudi letošnje jesensko ekumensko srečanje v Romuniji se bo ukvarjalo s to tematiko. Po zagotovilih dr. Strehovca Vatikan letos pripravlja srečanje, ki bo namenjeno prav podnebnim spremembam.

 

V prihodnosti je tema varovanja okolja za Rimskokatoliško cerkev predvsem izziv, do katerega je potrebno zavzeti pozitivno držo. Pri tem je potrebno spodbujati bujenje smisla za boga, ki posledično po njegovem prepričanju prinese tudi večje zavedanje o naravi, usmeriti se je potrebno v zavzemanja za mir ter si prizadevati za manjšo moč ekonomskega in tehnološkega razvoja v smeri povečanja duhovnega razvoja. Kot je povedal dr. Strehovec je potrebno te vsebine, med katere spada tudi pomembno spoštovanje nedelje (počivanje ljudi in tudi narave), vključiti v šolske programe.

 

Celotni prispevek dr. Strehovca si lahko preberete tukaj: /Tadej Strehovec - prispevek za Ekologija duha.pdf Tadej Strehovec - prispevek za Ekologija duha.pdf

 

b. Predstavitev stališča Islamske verske skupnosti do varovanja okolja (imam Ifet Suljic)

 

Imam Ifet Suljič, sicer delujoč predstavnik islamske skupnosti v Škofji Loki, je na srečanju predstavil muslimansko razumevanje varovanja okolja kot izhaja iz Korana. Poslanec Mohamed je bil zagovornik varovanja okolja, saj je poudarjal ravnotežje štirih osnovnih elementov (zemlje, vode, ognja, zraka) in pravičen odnos do uporabe zemlje, živali ter ptic. Muslimanska filozofija narave je osnovana na principu edinosti boga in prisotnosti njegovega poslanca na zemlji, pri čemer je zloraba ravnovesja greh, saj imajo tako živali, ptice in drugi elementi svoje pravice.

 

Po muslimanskem videnju vso stvarstvo ni narejeno za človeka, dano mu je le v uporabo. Ranljivost zemlje in drugih elementov pa je zelo velika, človek pa se kot tisti, ki mu je ta zemlja dana v uporabo, mora tega zavedati. Voda je božji izvor, katerega čuvaj je človek na zemlji.

 

Celotni prispevek Imama Ifeta Suljiča si lahko preberete tukaj:/Neprijetna resnica/Imam Ifet Suljic - prispevek Ekologija duha.pdf Imam Ifet Suljic - prispevek Ekologija duha.pdf

 

c. Predstavitev budističnega stališča do varovanja okolja (Lama Shenpen Rinpoče)

 

Lama Shenpen je na začetku svojega prispevka izrazil obžalovanje nad majhno udeležbo na dogodku Ekologija duha ter predstavil nekatera ključna budistična izhodišča za razumevanja stališča do okolja. Za sedanje zaskrbljujoče stanje okolja in podnebnih sprememb obstaja po njegovem prepričanju več vzrokov, med katerimi je izrazito problematičen odnos človeka do okolja, ki se kaže s sedanjo ekonomijo in politiko ter odnos samih religij do okolja. V budističnem svetu okolje ni predano človeku v uporabo, ampak človek prebiva v okolju kot eden od njegovih sestavnih delov. Vsak človek ustvarja svoj svet, v katerem bo živel kasneje in je odgovoren za svoja dejanja. Velik poudarek na vzroku in posledici vseh človekovih dejanj je eden od temeljev budizma.

 

V letu 2002 so budisti podpisali pomembne deklaracije, vezane na varovanje okolja, med njimi je pakt o ekologiji, ki so ga podpisali s francosko okoljevarstveno fundacijo, ter listina o ekologiji, ki je bila podpisana v Grazu.

 

Celotni prispevek Lame Shenpen Rinpoče si lahko preberete tukaj: /Prispevek Lama Rinpoche.pdf Prispevek Lama Rinpoche.pdf

 

3. Okrogla miza na temo etike varovanja okolja

 

V drugem delu srečanja je potekala okrogla miza, ki jo je moderiral dr. Aleš Črnič, docent na Fakulteti za družbene vede.

 

Njegovo prvo vprašanje sodelujočim gostom je bilo, ali je človek v judovsko-krščanski tradiciji krona stvarstva in če lahko nekatere doktrinalne pozicije, ki v tej tradiciji obstajajo, razumemo kot enega izmed možnih vplivov na odnos do okolja?

 

Dr. Tadej Strehovec : V krščanstvu preko stvarstva človek odkriva duha, vendar pa stvarstvo ni nedotakljivo, kot je to človeško življenje. Okoljevarstvene organizacije se po eni strani zavzemajo za zaščito ogroženih živalskih vrst, po drugih strani pa nekatere podpirajo splav, evtanazijo in kozmetiko, ki temelji na človeških zarodkih.

 

Lama Shenpen Rinpoče : Antropocentrične družbe bolj izkoriščajo svoje okolje kot pa družbe, ki temeljijo na hindujski ali budistični tradiciji. Za izkoriščanjem okolja stojita določena filozofija in religija, ki to podpirata. V državah s prevladujočo hinduistično in budistično religijo je človek le del celotnega okolja in je z njim neločljivo povezan. V teh okoljih ni industrije, ki bi imela velik vpliv na okolja, saj ni poudarka na večanju dobička (ampak je poudarek na skromnem preživetju), okolje pa ustvarjajo vsa živa bitja, zato okolja ne smemo uničevati. Ta tradicija ima manj agresiven pristop do okolja, drugačen je tudi odnos do gospodarstva. Frančišek Asiški, ki ga sicer Lama zelo spoštuje, je bil v svojem času zelo kritiziran za svoja stališča do narave v krogu Cerkve.

 

Dr. Tadej Strehovec : Frančišek Asiški je s svojimi idejami v Cerkvi obstal, bila pa so kritizirana druga, podobna gibanja iz njegovega časa, ki se v tradicijo Cerkve niso vpisala.

 

Drugo vprašanje moderatorja gostom je bilo, ali so lahko podnebne spremembe za islamski svet izziv, saj so muslimani med drugim prisotni na teritorijih, kjer je največ nafte, ki z izpusti povzroča segrevanje ozračja, po drugi strani pa so prisotna prizadevanja za zmanjšanje njene uporabe?

 

Imam Ifet Suljic : Žal težko komentira stališče prebivalcev Arabskega polotoka, saj ima z njimi skupno samo religijo. Vendar pa je prepričan, da je potrebno grožnjo podnebnih sprememb uravnavati z neko pozitivno noto in ne kot strah. Današnja materialnost, katere posledica so tudi podnebne spremembe, je namreč pokazatelj krize duha.

 

Dr. Tadej Strehovec : Mediji danes lahko ustvarjajo strah med ljudmi, vendar pa je strah in šok terapije, ki se pojavljajo tudi pri podnebnih spremembah, lahko le delno pripomorejo k osveščanju. V ljudeh je treba prebujati odnos in odgovornost do narave ter odgovornost do prihodnjih generacij. Tudi on je izrazil zaskrbljenost zaradi majhne udeležbe na srečanju Ekologija duha.

 

Tretje vprašanje , ki ga je postavila Barbara iz Umanotere, je bilo usmerjeno v konkretne aktivnosti verskih skupnosti, saj je govorce spraševalo o tem, kaj lahko verske skupnosti naredijo za širitev ideje boja proti podnebnim spremembam in varovanju okolja?

 

Lama Shenpen Rinpoče: Ljudje versko skupnost motrijo tudi po njenem obnašanju, zato če želimo spremeniti vez z okolje neke verske skupnosti, mora slednja delovati kot vzor. Materializem je kriv za različne negativne vplive, katerim smo priča v okolju. Zato bi morale vse ključne religije ta odnos spremeniti z dobrim zgledom, začeti pa je treba pri sebi. Nesmiselno je podpirati industrijo in druge finančne inštitucije. Potrebno je vzpostaviti koherenten odnos med versko in dnevno prakso, če želimo spremeniti obnašanje ljudi. V budistični skupnosti so v ta namen oblikovali 10 ciljev na različnih področjih. Kratek povzetek 10 ciljev je predstavil po področjih: gospodarstvo (podpora trajnemu razvoju in ciklu regeneracije narave), energetika (delovati za zmanjšano porabo energije), kmetijstvo (razviti drugače pristop do proizvodnje, podpirati manjšo produktivnost na račun boljše kvalitete), transport (zmanjšati obremenjenost okolja), davčna zakonodaja (ustrezna spodbudna politika za trajnostni razvoj), spoštovanje biotske raznovrstnosti, skrb za zdravje (uveljaviti princip preprečiti je bolje kot zdraviti, boj za zdravo okolje in bolj proti pesticidom in GSO), na okolju utemeljiti inovativnost (podpora trajnostnemu razvoju) in sprejeti mednarodne politične pobude (ekološki problemi naj postanejo prioriteta).

 

Imam Ifet Suljič : Upoštevati je potrebno moralna načela, ki izhajajo iz vsake religije, to je možna rešitev. Danes je očitno, da je morala zelo nizka, to se kaže tudi v aktualnem odnosu do okolja.

 

Dr. Tadej Strehovec : Obstaja veliko možnosti za delovanje Rimskokatoliške cerkve na tem področju. Ena izmed možnosti so okrožnice škofov, ki jih pripravljajo po navadi dvakrat letno, s katerimi bi lahko povečali zavest za stvarstvo. Te vsebine je možno bolj plasirati v sredstva javnega obveščanja, ki so v lasti Cerkve. Večji poudarek bi bilo potrebno dati tem vsebinam na šolah in fakultetah. Nekatera aktivnosti na temo varovanja okolja pa so bile že narejene v preteklosti, med njimi je pobuda "ekološkega društva" frančiškanskega reda, ki so problematiko Amazonke predstavili centrom moči. Pomemben segment je tudi liturgija, Cerkev tako izvaja blagoslavljanja živali in poudarja vlogo nedelje. Do danes pa obstajajo tudi nekateri zanimivi zgledi, med njimi so termalno ogrevanje samostana v Novem mestu; akcije varovanja netopirjev, ki je potekala po vseh slovenskih cerkvah (netopirji živijo tudi v zvonikih); razvoj etičnega investiranja, s katerim cerkev in posamezniki lahko izbirajo med področji, v katere bo banka investirala njihov denar. Dr. Strehovec je zagotovil, da RKC pozdravlja vse iniciative za boljšo naravo.

 

Zaključno vprašanje je bilo namenjeno imamu Ifetu Suljiču in dr. Tadeju Strehovcu, in sicer jih je moderator spraševal o tem, ali bi lahko katoliki in muslimani podprli deklaracijo budistov, ki jo je Lama Shenpen predstavil? Ali je možen tudi skupen nastop proti Vladi RS?

 

 

Imam Ifet Suljič: Načeloma podpira skupen nastop.

 

Dr. Tadej Strehovec : Po njegovem razumevanju bi RKC lahko podprla tako deklaracijo.

 

Zbrani so se strinjali, da je potreben skupen nastop slovenskih verskih skupnosti za bolj intenziven dialog na to temo!

Share this post


Link to post
Share on other sites

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Loading...
Sign in to follow this  

×
×
  • Create New...