Jump to content
Dharmaling Forums
Sign in to follow this  
Guest Ani.Chödrön

December 2004 - Delo

Recommended Posts

Guest Ani.Chödrön

Okrogla miza o smrti na Medicinski fakulteti

 

Potreba po detabuizaciji smrti

 

Zdravnikom, ki se srečujejo s smrtjo že desetletja primanjkuje izobraževanje o smrti - Najbolj gotovo dejstvo našega življenja še vedno in vse bolj tabuizirano

V četrtek 16. decembra, je Društvo študentov medicine pripravilo drugo okroglo mizo na temo "smrt v življenju". Kot lanskoletna, je tudi ta izpostavila kronično pomanjkanje ozaveščenosti smrti, tako v študijskem programu kot v širši družbeni zavesti. Ne preseneča, da se je študentom v veliki predavalnici pridružilo približno enako število zainteresiranih ostalih - predvsem zdravnikov, medicinskih sester in psihoterapevtov, pa tudi širša javnost.

Predavali so: filozof in prevajalec Gorazd Kocijančič, sociolog Aleš Črnič, pediater-onkolog Janez Jazbec, psihoanalitik Matjaž Lunaček, dramska igralka Maja Sever, opat budistične verske skupnosti Dharmaling Lama Shenphen Rinpoče ter moderator, psihiater Borut Škodlar. Letošnja tema so bile "male smrti", srečevanje z minljivostjo v vsakdanjem življenju. Debata, ki je vključila medse tudi obiskovalce, se je iztekla v klic po detabuizaciji in v vprašanje priprave na smrt.

Občutje, ki je najmočneje prevevalo srečanje je bilo pereče pomanjkanje poznavanja smrti in njenih procesov v poklicih, ki se s smrtjo, umirajočimi in žalujočimi srečujejo vsak dan. Borut Škodlar ugotavlja, da se je v sodobni družbi uveljavila misel "mi smo, dokler smrti ni." Aleš Črnič pa: "Sodobni zahod smrt izriva, travamatizirali smo jo, zato smo tako pogosto nebogljeni - pred svojo smrtjo in smrtjo drugih." Spregovoril je tudi o socialni smrti, kakršno včasih izkusijo spreobrnjenci, a dodal, da takšna izobčenost s časom izginja.

Gorazd Kocjančič je srečanje s smrtjo imenoval "temeljno subverzijo vsega, kar pomenita življenje in smrt", smrt zanj ostaja nekaj skritega, intimnega in naizrazljivega, vendar pa človek "s kultiviranjem izgublja instinktivni strah pred smrtjo." Matjaž Lunaček je prepričan, da instinktivne smrti pri otroku ni: "Strah pred smrtjo je v resnici preneseni strah", porojen iz travmatičnih izkušenj, "iz smrti, ki nas niso usmrtile." Psihoanalitiku "smrt predstavlja zastoj, regres, vse, kar pomeni zmanjšanje vitalnosti."

Borut Škodlar je spregovoril o svojih izkušnjah s pacienti in svojci: dostikrat ne gre toliko za neposredni strah pred smrtjo, kot za strah pred izničenjem, pred izgubo identitete. Ta strah ovira komunikacijo z obeh strani, tako paciente kot svojce. Janez Jazbec meni, da se "na smrt ne moreš pripraviti, ne moreš se je navaditi in komunikacijske veščine vedno odpovedo." Maja Sever kljub številnim umiranjem na odru ugotavlja, da je takšno umiranje resda "soočanje, a ne da oprijemljive opore za resnično smrt." Lama Shenphen Rinpoče je ob svojem delu z umirajočimi otroki opazil, da umirajo lažje od odraslih, ki jih v tem procesu ovirajo številni kulturno pridobljeni koncepti. Opomnil je še, da je tibetanski budizem skozi stoletja raziskoval notranje in zunanje procese umiranja. "Če želimo pomagati sebi in drugim, moramo poznati vzroke in proces umiranja," je poudaril.

Debata o malih in velikih smrtih je segla tudi na dotikajoča področja, ki očitno potrebujejo izčrpen, strokoven, stalen in odprt dialog: evtanazijo, paliativno oskrbo, žalovanje idr. Oglasila se je zdravnica, ki je zatrdila, da v 35 letih dela z umirajočimi ni srečala "še nikogar, ki bi hotel umreti. Evtanazija je problem okolice." Spontan aplavz je požela s pozivom študentom medicine k razvijanju sočutja in empatije, izvornemu poslanstvu medicine. Kocjančič je spregovoril o tem, da "znanost nima instrumentarija, da bi prišla do konca vprašanja kaj je življenje in kaj je smrt." Shenphen Rinpoče pa je dodal, da je korak smrti "vedno isti, kako ga izkusimo, pa je odvisno od tega, kako smo živeli. Če smo delovali etično že prej, je mnogo manj verjetnosti, da bi nas bilo v času umiranja strah." Ko je psihoterapevtka in suicidologinja Onja Grad zastavila vprašanje žalovanja, ji je odgovoril, da pomaga razumevanje principov življenja in smrti, saj tako razumemo, da smrt ni kazen. "Če imamo motivacijo in višji cilj, je smrt povod za rast, za ponovna rojstva." Podobno je sklenil Gorazd Kocjančič: "Izgube so izgube, če je človek vezan na sam predmet, sicer pa so osvoboditev. V izgubi je metafizična priložnost."

Ta mešanica globoko duhovnih misli in povsem praktičnih potreb je ponovno izpostavila potrebo po nadaljnjem dograjevanju zavesti o smrti, v dobro težko bolnih, umirajočih, svojcev in zdravstvenih delavcev. Take dogodke bi pričakovali tudi s strani vladnih in izobraževalnih institucij.

Share this post


Link to post
Share on other sites

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Loading...
Sign in to follow this  

×
×
  • Create New...