Večina vas ve, da je Buda pred 2,500 leti v Bodgaji v Indiji dosegel popolno Prebujenje, vsevednost. Z učenjem pa ni pričel takoj zatem, pač pa se je šele zaradi prošenj nekaterih bogov in velikega števila Bodisatev in po sedem tednov trajajočem premisleku odločil, da začne učiti. Tako je nastalo njegovo prvo učenje o trpljenju, izvoru trpljenja, prenehanju trpljenja, in poti, ki vodi do prenehanja trpljenja.

      V prvem delu učenja bomo predstavili podrobnosti Plemenitih resnic na bolj tehničen način, z uporabo primernih izrazov, da jih boste razumeli in si jih lahko tudi zapisali. Kasneje lahko prosite za pojasnilo za karkoli, kar vam ni povsem razumljivo iz tega učenja ali za karkoli drugega v povezavi z budizmom.

PLEMENITA RESNICA O TRPLJENJU

     To je osnovno znanje o trpljenju, kakršno je, o stanju, v katerem smo, o stanju trpljenja, ki ga doživljamo.

Poznamo trpljenje trpljenja: to se nanaša na določen tip umskega trpljenja, ki ga občutimo kot rezultat fizičnega trpljenja. Trpimo, ker doživljamo trpljenje! Trpljenje trpljenja naredi dejansko trpljenje veliko bolj učinkovito. To izhaja iz velike navezanosti na sklope in na naše fizično stanje.

Drugi tip trpljenja se imenuje trpljenje spremembe. To lahko razložimo na primeru, ko nekdo dlje časa hodi in se potem usede na udoben fotelj. Občutil bo velik užitek rekoč: "Ah, kako dobro dene", vendar se od prvega trenutka sedenja spet začne trpljenje, saj če bo sedel dovolj dolgo, ga bo spet izkusil. Trpljenje postane očitno šele po občutenju tega, kar imenujemo užitek, čeprav je bilo samo trpljenje prisotno že od samega začetka. Trpljenje spremembe je bolj subtilna oblika trpljenja in je zato težje razpoznavno.

Tretja oblika je celo subtilnejša. To ni oblika trpljenja, ki bi jo lahko občutili kot bolečino ali kaj podobnega. Imenuje pa se vseprežemajoče trpljenje. To trpljenje občutijo vsa bitja, ki so sestavljena iz sklopov. V vsakem trenutku obstoja "posameznika" obstaja tudi ta oblika trpljenja, in obstaja tako dolgo, dokler oseba, ki spozna prisotnost tega trpljenja, ne ustvari želje po izhodu iz cikla obstoja enkrat za vselej. Z drugimi besedami, dokler ne ustvari zelo zelo močnega odrekanja. Ta oblika trpljenja je prisotna v vseh šestih področjih obstoja: področju bogov, polbogov, ljudi, živali, lačnih duhov in bitij pekla.

     Če se malo poglobimo, lahko govorimo o ŠTIRIH VIDIKIH TRPLJENJA:

Prvi vidik: trpljenje. Nanaša se na pet skopov in je izraz bolečine. Da bi ga razumeli, moramo poznati izvor teh sklopov - naravo našega telesa, naravo našega okolja.

Če pogledamo sliko Kolesa življenja (Samsaro), vidimo na robu 12 okenc, ki predstavljajo >
Dvanajst členov soodvisnega nastajanja . Dejstvo, da je Kolo življenja na notranji strani členov, pomeni da je teh dvanajst členov izvor Samsare in trpljenja. Vsak člen se pojavi v odvisnosti od prejšnjega. Navadno bi obravnavali šest od teh členov kot del Resnice trpljenja in ostalih šest kot del Plemenite resnice izvora trpljenja, toda to bi bilo mogoče malo nejasno. Zato si bomo Dvanajst členov soodvisnega nastajanja raje ogledali kasneje.

Vrnimo se k štirim vidikom Plemenite resnice trpljenja. Ogledali smo si prvi vidik, o trpljenju samem.
Poglejmo si sedaj vidik nestalnosti. Ko bomo pravilno razumeli trpljenje in dejstvo, da so vsi sklopi preprosto rezultat vzrokov in pogojev, bomo lahko tudi razumeli, da če ustavimo nastajanje vzrokov, bodo tudi sklopi prenehali obstajati. Torej, sklopi so minljivi. Ogledali si bomo nekaj specifičnih meditacij o nestalnosti v zvezi s četrto plemenito resnico. Zelo pomembno je razumeti nestalnost, to je osnova razumevanja poti, osnova za dosego osvobojenja.
Da pojasnim, Osvobojenje je za veliko vozilo (mahajano) le ena stopnja, po dosegu Osvobojenja se duhovna pot nadaljuje, medtem ko je za malo vozilo - hinajano, cilj osvoboditev od trpljenja, iz kroga ponovnega rojevanja. V mahajani je vsak praktik že v osnovi motiviran z željo pomagati drugim. Če želi doseči stanje modrosti, je to zato, da bi bil sposoben pomagati drugim. Ne bo iskal le svoje osvoboditve, pač pa bo iskal tudi vpogled v vse pojave z namenom pomagati vsem bitjem. Višja ko je stopnja uresničitve, več lahko pomaga drugim. Ker je stanje Bude označeno kot vsevednost, želi oseba, ki sledi poti velikega vozila, doseči to stanje zavesti.
Spoznali smo, da če ustavimo vzroke, ki ustvarjajo pet sklopov, bodo le-ti izginili; torej so minljivi. Ko govorimo o naših sklopih, kakršni so sedaj, pravimo, da so onesnaženi. Zakaj? Ker so osnova za ustvarjanje negativne karme in so rezultat prejšnjih mentalnih motenj. Pri sklopih Bud pa ni tako, saj so čisti, neonesnaženi, rojeni iz modrosti

Tretji vidik trpljenja je praznina. O tem bomo še govorili, vendar bi za podrobno razlago potrebovali več dni. Ampak na kratko: ko vidimo ta "jaz", to oprijemanje individualne osebnosti, lahko rečemo, da obstajata dva nivoja "jaza". To sta priučeni in prirojeni jaz. Priučeni jaz je rezultat filozofske konceptualizacije. Z drugimi besedami, nekateri napačni filozofski pogledi skušajo dokazati obstoj tega jaza kot nekaj stalnega, kar nasprotuje razumevanju minljivosti. Tu gre za navezanost na občutek jaza, ki se je razvil iz neke filozofije ali religije.
Celo živali imajo prirojeni jaz. Že od rojstva obstaja navezanost na ta jaz, za katerega verjamemo, da je neodvisna entiteta. Ta jaz ni del sklopov. Preprosto - če si odsekam roko, v tej roki ne bom našel sebe, niti v katerem drugem delu svojega telesa, individualne entite ne bi mogel najti v nobenem delu svojega telesa. To pomeni, da jaz ni del agregatov. Prav tako pa ne moremo reči, da je jaz nekaj čisto ločenega od sklopov, saj sklopi zaradi tega jaza sploh obstajajo. Razumete? Jaz ni niti isto, niti nekaj povsem različnega od sklopov. Spoznanje tega vidika praznine je spoznanje tega, da jaz ni nekaj različnega od sklopov.

Četrti vidik tpljenja je Ne-jaz. To se nanaša na razlago zgoraj: iz vidika Praznine spoznaš dejstvo, da jaz in sklopi niso ločeni, se vidik ne-jaza nanaša na dejstvo, da jaz in sklopi tudi niso eno.
     Res je malo nejasno in zapleteno, toda mislim, da je dobro, da imamo nekakšen pregled nad štirimi vidiki trpljenja.

PLEMENITA RESNICA O IZVORU TRPLJENJA

      Spoznali smo, da so sklopi rezultat mnogih dejavnikov. Zdi se nemogoče, da ne bi bilo vzroka, ali pa, da bi bil le en sam vzrok za vse te rezultate. Budizem ne zagovarja obstoja Boga, ki ustvari vse, tako kot ne zagovarja, da je narava nastanka stalna.

      No, sedaj pa si bomo ogledali Dvanajst členov soodvisnega nastajanja, dvanajst dejavnikov, ki ležijo ob izvoru trpljenja in ciklu pogojenih ponovnih rojstev. Drugih šest soodvisnih členov se ponavadi razloži kot del Resnice o trpljenju, ker se prvih šest nanaša na izvor trpljenja, drugih šest pa na iz tega izhajajoće trpljenje.

      Izvor našega trpljenja nedvomno izhaja iz vseh naših raznolikih strasti, navezanosti in vseh negativnih vzrokov, ki smo jih ustvarili v toku naših življenj. Govorimo lahko o Desetih ne-vrlih dejanjih.

      Ogledali si bomo tudi šest osnovnih mentalnih motenj, ki, kot že ime pove, ležijo v jedru stvaritve naših mentalnih motenj, naših negativnih odnosov in negativne karme.

1 Navezanost, privlačnost do prijetnih, a nečistih pojavov, kar nam otežkoča ločitev od njih.
2 Jeza (sovraštvo), negativen odnos do stvari, ki nam povzročajo trpljenje ali nelagodje.
3 Ponos, občutek zadovoljstva, ki se oklepa vzvišenega pogleda na samega sebe.
4 Nevednost, nerazumevanje narave čistih in nečistih pojavov oz. njihovo zaznavanje na napačen način; kar je osnova za ostale mentalne motnje.
5 Dvom, ki nas drži v negotovosti in nam preprečuje, da bi se posvečali vrlim dejanjem.
6 Pet Napačnih pogledov:
- Oklepanje Jaza na osnovi sklopov.
- Ekstremni pogledi, eternalizem ali nihilizem.
- Pogledi, ki promovirajo slabe poglede in sklope.
- Pogledi kot pravilno in resnično.
- Pogledi, ki zagovarjajo napačno etiko, ki se oklepajo napačnih (neetičnih) praks ali običajev (kot osnove) očiščenja.
- Napačni pogledi, ki zanikajo resnično in promovirajo neresnično.

      Mogoče se bo zdelo čudno, da se trpljenje pojavi pred Izvorom trpljenja v prej podanem zaporedju in kasneje v bolj logičnem zaporedju. To pa zato, ker je lažje razumeti izvor potem, ko smo popolnoma razumeli njegov rezultat. Če bi vam nekdo poskušal razložiti delovanje motorja, preden bi ga lahko opazovali med delovanjem, bi to težje razumeli.

      Ko se zavemo trpljenja, v katerem živimo naše življenje, in ko preučimo njegov izvor, pridemo do naslednjega nivoja: do spoznanja, da če obstaja izvor, mora obstajati tudi prenehanje

PLEMENITA RESNICA O PRENEHANJU TRPLJENJA

      Potem ko nam je Resnica o izvoru povsem jasna, lahko razumemo našo ujetost v cikel ponovnih rojstev, kakor tudi to, da je naš; um v osnovi čist, čeprav je njegovo delovanje pod vplivom lastnih motenj.

Pomembno je, da razumemo, da naša ponovna rojstva izvirajo iz minljivih sklopov in tudi da z odstranitvijo vzrokov prekinemo to verigo ponovnih rojstev. Le-to pomeni, da obstaja zdravilo, močan protistrup, to pa je: Modrost, ki spozna Ne-jaz in Praznino.

      Prenehanje trpljenja je torej sad našega dela, ki nam omogoča, da se rešimo raznih nivojev navezanosti.
      S tem spoznanjem dosežemo Prenehanje trpljenja, Osvoboditev. Temu sledi stanje miru, saj dosežemo stanje onkraj trpljenja, stanje, ki je srečno, saj smo dosegli mir, blaženost, zadovoljstvo, stanje odrešitve od mentalnih motenj.

Vsak, ki doseže to stanje, to osvoboditev, je za vedno rešen iz cikla pogojenega ponovnega rojevanja (pogojenega zato, ker se nadaljuje zaradi vpliva pozitivne in negativne karme).
      Prenehanje je dokončno; trpljenje se nikoli več ne ponovi.

PLEMENITA RESNICA O POTI, KI VODI V PRENEHANJE TRPLJENJA

      Za stanje odrešitve pa se moramo podati na Pot, ki nam pokaže, kako končati trpljenje z odstranitvijo vzrokov. Ta pot vključuje metode očiščevanja akumuliranega negativnega potenciala, z meditacijo o Ne-jazu in Praznini, kakor tudi z izogibanjem Desetim ne-vrlinam (glej stran 9) in našim največjim možnim trudom za akumuliranje pozitivne energije in za pridobitev najvišje Modrosti.

Razne meditacije o nestalnosti dogodkov, o smrti, o dejstvu, da nas bo po smrti (kar se lahko zgodi kadarkoli) naš;a akumulirana Karma  brez našega nadzora prisilila v ponovno rojstvo - vse to so sredstva, s katerimi lahko dosežemo boljše razumevanje narave pojavov in nestalnosti. Z uporabo našega razuma bi morali ustvariti določen strah zaradi spoznanja, kaj se nam lahko zgodi, če umremo sedaj. To bi nas moralo voditi do Zatočišča, prvega koraka na Poti, iz katerega se razvije vse ostalo.

      Pri sprejemanju zatočišča priznamo Budo za zdravnika, ki je prepoznal bolezen; dharmo oz. Budova učenja kot pravo zdravilo, ki nas lahko ozdravi; sangho, oz. skupnost, ki pristno sledi Budovim učenjem, pa kot prinašalce zdravila.

      Zatočišče je tudi spoznanje, da v našem sedanjem stanju nimamo sposobnosti ponuditi učinkovite pomoči ogromnemu številu bitij, ki trpijo kot mi, in da se moramo še veliko naučiti, da razvijemo Modrost. Tako bi se morali podati na duhovno pot, če hočemo napredovati v pravi smeri.

      Sem sodi tudi iskanje duhovnega vodnika, ki nam lahko nudi primerna učenja, ki nas razume in oceni napredek svojega učenca. To iskanje lahko traja več časa. Ne sprejmemo kogarkoli za svojega učitelja zaradi njegovega slovesa ali ker "dobro izgleda" ali je prijazen do nas, ali ker ima temno polt in orientalske oči. Svojega mojstra iščemo tako, kot bi iskali redko in dragoceno stvar. Učenja, ki jih prejmemo, preučujemo na enak način, kot preverimo, ali je nekaj čisto zlato ali ponaredek.

      Sam Buda je rekel, da ne smemo verjeti temu, kar pravi, samo zato, ker je on Buda, pač pa zato, ker smo sami pazljivo analizirali njegove besede, jih pretresli skozi sito našega razuma in spoznali, da so resnične in da nas lahko vodijo do osvoboditve in modrosti. Bolje je, da si vzamemo čas, preden se odločimo pristopiti k učitelju in ga prositi, da nas vzame za svojega učenca, kot pa zapustiti Lamo in o njem grdo govoriti že po prvi njegovi pripombi, ki nam ni všeč. Če se po nekaj letih odločimo, da je nekdo primeren učitelj, moramo biti pripravljeni sprejemati njegove nasvete, in sprejeti, da ima pravilni pogled in potrebno jasnovidnost, ki mu omogoča, da nas vodi.

      Da napredujemo po Poti, moramo slediti osmim oblikam vedenja, ki tvorijo Plemenito osemčleno pot.

      Da bi bili sposobni vzdrževati stabilno pozornost, da bi razvili pozitivne lastnosti in pogoje za Prebujenje, moramo slediti poti Suter in/ali Tanter.

     Tantre se delijo na štiri glavne razrede:

Krijatantra, Tantra  dejanj. Ta se ukvarja v glavnem z zunanjimi dejanji (umivanje, fizične prakse, pravila vedenja in oblačenja), vendar tudi z meditacijo in kontemplacijo.
Uppatantra, ali tantra vedenja. Tudi ta se ukvarja z zunanjimi dejanji, vendar z večjim poudarkom na meditativnih praksah in manjšim na zunanjih dejanjih; z večjim ravnovesjem.
Jogatantra, ali tantra združitve. Ta se nanaša predvsem na duhovno združitev v meditaciji in manj na zunanja dejanja.
Anutarajogatantra, ali tantra nepresegljive združitve, ki se nanaša izključno na meditativne prakse združitve metode in modrosti.

      S prakso in trudom posameznik sledi Poti, ki vodi v stanje Bude. Razdeljena je na pet stopenj, poznanih kot Pet poti:
Pot akumuliranja, na kateri zbiramo pozitvno energijo (zasluge), poglabljamo modrost in očiščujemo negativno karmo. To je čas zbiranja pozitivnih vzrokov in pogojev za razvoj prakse.
Pot priprave povezuje obdobje akumuliranja in doživetja izkušnje, namen te stopnje je, da nas pripelje na naslednjo pot. Očiščeni smo do te mere, ko naše slabosti niso več ovira naši praksi. Na tej stopnji se praktik ne more več roditi v nižjih področjih.
Pot videnja je dosežena v prvem trenutku neposredne izkušnje Praznine. Grobi nivo čustev je odpravljen.
Pot meditacije, ko je razvita stabilna koncentracija na neposredno zaznavo Praznine. Najsubtilnejši nivoji motečih čustev, ki so del osnovne nevednosti, izginejo.
Pot brez nadaljnjega učenja. To je pot, onkraj katere ni ničesar več, kar bi se lahko naučili. Na tej stopnji z meditativnim stanjem "kot-Vajra " zarežemo skozi zadnjo tančico, ki nas loči od Vsevednosti. Tako je doseženo stanje Bude.

      Na teh poteh praktik vlaga trud v upoštevanje in razvijanje šestih Popolnosti ali Paramit.

      V Mahajani boste ljudi pogosto slišali govoriti o Bodisatvah. To so bitja, ki so razvila Bodičito ali Um prebujenja.

      Ključna beseda v Učenjih Velikega kolesa je Bodičita, Um prebujenja. V njenem srcu je želja pomagati drugim, ne samo v materialnih zadevah, kar samo po sebi ni nič slabega, ampak tudi v duhovnem pomenu. To je obveza posameznika za razsvetljenje ostalih.

      To je to, to je bil le kratek pregled Štirih plemenitih resnic, poskus prikaza širokega spektra različnih konceptov znotraj budizma, še posebej tibetanskega budizma.